Divje rastline

V naših koncih tako kot drugod po Sloveniji raste veliko užitnih in zdravilnih divjih rastlin.
Srečo imamo, da je narava neokrnjena in jih lahko nabiramo in se sladkamo z njihovim bogastvom.


Spomladanski regrat

Spomladi nas kot eden izmed prvih razveseli regrat, ki se znajde na naši mizi v solati.
Občudujemo tudi trobentice, ki nam prve pisano obarvajo travnike okoli domače hiše. Poleg zvončkov so najbolj znane znanilke pomladi.
Cvetove trobentice lahko dodamo k regratovi solati, ali pa jih pojemo kar na sprehodu po okoliških travnikih.

Dario Cortese, eden izmed najbolj znanih Slovencev, ki se ukvarja z divjo hrano, je rekel, da je divja hrana bogata predvsem z rudninami. Zlasti divja zelenjava vsebuje večje količine rudninskih snovi pa tudi vitaminov - med njimi še posebaj vitamina C - kot gojena. Podobno velja tudi za divje sadje.

Pri nabiranju divje hrane je najbolj pomembno, da jo dobro poznamo in ne zamešamo njeno podobnost s kakšno drugo, strupeno (npr. čemaž lahko zamenjamo z jesenskim podleskom).

"Nabiranje užitnih rastlin pomeni več gibanja v naravi, tesnejši stik z njo in drugačen, bolj prvobiten odnos do nje," je v eni svojih knjig o divji hrani zapisal Dario Cortese.

Regrat v solati

Regrat je ena izmed prvih svežih spomladanskih dobrot, ki se po dolgi zimi znajde v naših skledah. Vsako leto komaj pričakamo skledo regrata z dodatki.
Je prava spomladanska vitaminska bomba in čistilna kura za telo. Zakaj je tako, si boste lahko prebrali v eni izmed naslednjih objav.

Eno izmed prvih skled smo ujeli v objektiv, da se bodo še vam cedile sline.


Nabiranje na njivi in travniku.

Regrat pri nabiranju očistimo slabih listov in zemlje, nato pa splaknemo z vodo. Ker vemo, kje regrat nabiramo in ker pri nas ni veliko avtomobilov in onesnaženja, se s pranjem regrata ne zamudimo prav dolgo.
Svetujemo vam, da dobro izberete mesto nabiranja regrata, če ga ne najdete, se pa pripeljite k nam na obisk. Ogledali si boste kmetijo in se prepričali o tem, zakaj je ekološko in partnersko kmetovanje pomembno ter nabrali svež domač regrat;).


Opran regrat čaka na uporabo.

Našo regratovo solato najraje pripravimo tako, da regrat narežemo na približno 2 cm dolge kose. Zmešamo ga z domačim krompirjem in jajci. Zabelimo še z bučnim oljem, soljo in kisom in najboljše spomladansko kosilo je na mizi.


Spomladansko regratovo kosilo.

Kako pa vi najraje jeste regrat?

Korenčkovi mafini

V nedeljo smo se sladkali s sveže pečenimi korenčkovimi mafini, ki smo jih spekli z domačim korenjem.



Da se vam ob pogledu na fotografijo ne bodo preveč cedile sline, vam zaupamo še recept.

Korenčkovi mafini

Sestavine:

400 g naribanega korenja
3 jajca
300 g sladkorja
2 dl olja
300 g moke
1 pecilni prašek
ščep soli
1,5 dl mleka

Postopek izdelave:

Korenje očistimo in naribamo. Rumenjake in beljake ločimo in beljake stepemo v trd sneg. Posebaj zmešamo rumenjake, sladkor, olje, moko s pecilnim praškom, sol, naribano korenje in mleko. Na koncu na rahlo primešamo še beljakov sneg.
Maso damo v pladenj za mafine in pečemo pri 170 stopinjah C v ventilatorski pečici približno 35 minut.

Namigi:

V pladenj za mafine ne smemo dati preveč mase, ker masa pri peki naraste. Če nimamo pladnja za mafine, lahko maso vlijemo tudi v kakšen drug pladenj in kasneje narežemo.
Mafini so pečeni, ko se zobotrebca, ki ga zabodemo v mafin, ne drži testo. Na sredini so, ko so še vroči, še zmeraj malo mokri. Tako testo nastane, ko pečemo s korenjem ali jabolki.

Pa dober tek!